Normalna telesna temperatura je med 36,6 in 37,3 stopinjami Celzija, pri vročinskem udaru pa se temperatura dvigne čez 41 stopinj Celzija, kar je za telo lahko usodno.

Pod vplivom kokaina se celoten metabolizem pospeši, kar nekoliko dvigne tudi telesno temperaturo. Ker zaradi kokaina tudi pozneje čutimo utrujenost, lahko hitro pretiravamo z dolgotrajno aktivnostjo (npr. plesom), ki še dodatno pospeši nastajanje toplote v telesu. Do vročinskega udara lahko torej pride že zaradi samega učinka poživil, pomembna dejavnika pa sta tudi hkratno intenzivno plesanje v vročem prostoru brez premorov za ohlajanje in premalo zaužitih tekočin.

Telo skuša z različnimi mehanizmi temperaturo ves čas vzdrževati v mejah normale. Če se začne pri telesnem naporu ogrevati, se sprožijo mehanizmi za ohlajanje telesa (npr. potenje in razširitev številnih žil v koži, prek katerih se nato hitreje odvaja toplota), ki po določenem času znižajo telesno temperaturo na normalno vrednost. Če pa ti mehanizmi odpovejo, kar se lahko zgodi zaradi različnih dejavnikov (med drugim tudi zaradi droge), lahko pride do vročinskega udara, ki je smrtno nevaren.

Temperatura telesa se začne pri vročinskem udaru nekontrolirano dvigovati. Znaki nastajajočega udara so vrtoglavica, glavobol, bruhanje, mrzlica, ježenje kože, rdeča, vroča in potna ali suha koža (to zadnje že kaže na odpoved ohlajanja telesa prek potenja), hiter srčni utrip in dihanje, krči, težave pri hoji, zmedenost, lahko tudi nezavest.

Pri vročinskem udaru je najpomembnejši takojšen klic na 112 in takojšnje ohlajanje! Ko pokličemo reševalca, bolnika spravimo v miren in hladen prostor ter ga začnemo ohlajati.

Osebo slečemo, jo oblivamo z mlačno vodo in pihamo vanjo zrak z ventilatorjem, časopisom ali čim podobnim. Nikoli ne hladimo z mrzlo vodo, saj se takrat človek lahko začne tresti, s čimer tvori še dodatno toploto. Hladimo lahko tudi z ledom, ki ga zavijemo v krpo ali majico ter damo pod pazduhe in na vrat, kjer je zaradi prisotnosti velikih žil hlajenje krvi najučinkovitejše. Z ledom ne hladimo rok in nog, saj bi s tem prišlo do skrčenja številnih drobnih žil v koži, kar posledično zelo upočasni oddajanje toplote iz telesa.

Če bolnik izgubi zavest, ga damo v položaj za nezavestnega in ga še naprej ohlajamo. Ob prihodu reševalcev jim posredujemo vse pomembne informacije (kaj se je z bolnikom dogajalo, katere droge je vzel, morebitne bolezni, zdravila, ki jih jemlje …).