Predelava kokaina praviloma poteka v treh stopnjah:

  1. Izolacija grobega ekstrakta – kokainske paste
  2. Čiščenje paste in proizvodnja baze kokaina
  3. Pretvorba baze kokaina v kristale kokaina

Vsi trije procesi večinoma potekajo ločeno v ”laboratorijih”, prirejenih za posamezno stopnjo. Prva dva procesa potekata v številnih majhnih ”laboratorijih”, ki so razkropljeni po celotni regiji, kjer se proizvaja kokain.  Proces pretvorbe baze kokaina v kristale kokaina pa poteka v večjih, bolj specializiranih laboratorijih, ki so praviloma zelo oddaljeni in dobro zaščiteni pred policijo in vojsko. Obstaja tudi postopek, kjer se postopek izolacije kokainske paste izpusti in iz kokinih listov takoj dobimo bazo kokaina, kar predelovalcem privarčuje čas in kemikalije.

Za proizvodnjo kokainske paste, baze in kristalnega kokaina se uporablja veliko število različnih metod, ki se med seboj razlikujejo predvsem v naboru uporabljenih kemikalij. Prav tako se tehnologija in metodologija predelave kokaina nenehoma spreminja in je zaradi pritiska policije še pospešena in vedno bolj inovativna.

Predelava kokaina v kokainsko pasto

Za predelavo kokinih listov v pasto se v praksi uporabljata dva postopka in sta odvisna od razpoložljivosti kemikalij. Končni izdelek vsebuje od 30 do 80 % kokaina in je zelo neobstojen. Prva in starejša metoda izvira iz komercialnega procesa, ki se je uporabljal v dvajsetem stoletju za izolacijo kokaina. Posušenim kokinim listom dodajo malo vode v kateri je raztopljeno apno in dodajo organska topila, kot so npr. kerozin, bencin ali diesel. Zmes nato mešajo in macerirajo v sodih ali v za to posebej prirejenih bazenih. Proces je zelo delovno intenziven, saj lahko poteka prva ekstrakcija tudi do tri dni in delavci si pogosto pomagajo z mešalniki. Po končani ekstrakciji se kokine liste loči od organskega topila s pomočjo preš ali pozornim odlivanjem. Organski fazi se nato doda manjši volumen nakisane vode in meša približno deset minut. Kislina v vodi omogoči pretvorbo baze kokaina v sol kokaina, ki je topna v vodi. Organsko topilo, ki ostane, se nato ponovno uporabi za novo ekstrakcijo kokinih listov. Nakisani vodi, ki vsebuje sol kokaina, se nato ponovno doda apno, kar privede do izpada rumene gumaste snovi – kokainske paste.
Druga metoda je novejša in bolj uporabljena v Boliviji, kjer je pogosto pomanjkanje organskih topil. Metoda je podobna prvi, le da kokine liste najprej ekstrahirajo z nakisano vodo. Nakisano vodo nato s pomočjo filtra ločijo od listja in ji dodajo apno, kar povzroči prehod soli kokaina v bazo kokaina, in majhno količino kerozina. Postopek nato teče podobno prvemu – ločenemu kerozinu dodajo še manjšo količino nakisane vode, ga ločijo od vodne faze in vodni fazi dodajo apno. Postopek izolacije iz kokinih listov se navadno večkrat ponovi, kar izboljša izkoristke in posledično tudi dobiček.

Druga metoda praviloma zahteva več dela kot prva, a je zaradi slabe dostopnosti organskih topil bistveno bolj razširjena v določenih regijah kot npr. v Boliviji, kjer je posameznikom prepovedno kupiti več kot 50 litrov kerozina, dizla ali drugih organskih topil.

Iz paste v bazo kokaina

Postopek pretvorbe kokainske paste v bazo kokaina služi čiščenju in izboljševanju videza končnega izdelka in zato ga predelovalci le redko izpustijo. Kokainska pasta vsebuje od 30 do 80 % kokaina in razne primesi, od katerih sta najbolj prevladujoča cis– in trans-cinamoilkokain in se v procesu izolacije iz kokinih listov ekstrahirata skupaj s kokainom. Če se postopek čiščenja izpusti dobimo kokain slabšega videza in barve, kar je iz marketinškega vidika nesprejemljivo.
Kokainsko pasto, tako kot pri pripravi le-te, raztopijo v razredčeni žvepleni kislini in ji dodajo močan oksidant. Najbolj pogosto uporabljen oksidant je kalijev pregamanat, kar oksidira vse barvaste spojine in primesi, ki nato izpadejo kot črna oborina. Raztopini odstranijo vse izpadle primesi in ji dodajo amoniakalno raztopino (bazična raztopina podobna raztopini z apnom). Po reakciji izpade razmeroma čista baza kokaina, včasih bolje poznana kot ‘‘crack”, ki se jo nato posuši in transportira v laboratorije za nadaljnjo predelavo.

Iz baze do kristalov kokaina

Proizvodnja kristalov kokaina poteka v bistveno bolj sofisticiranih laboratorijih, kot pa za proizvodnjo paste in baze. Laboratoriji se z bazo kokaina oskrbujejo iz ustaljenih dobaviteljev ali pa jo kupujejo na ”prostem” trgu. Preden začnejo s postopkom pretvorbe vedno preverijo kvaliteto baze in če le-ta ne ustreza normam jo zavrnejo ali pa ponovno oksidirajo in odstranijo primesi. Proizvodnja kristalov praviloma poteka v velikem številu manjših procesov, kjer se na enkrat obdeluje 1 do 5 kilogramov baze kokaina. V zelo velikem laboratoriju za proizvodnjo kristalov kokaina lahko na enkrat poteka 24 ur na dan več sto reakcij pretvorbe kokaina. Podobno kot pri prvih dveh procesih obstaja tudi tukaj več različnih poti pridobivanja kristalov in tudi tu se metode predvsem razlikujejo v uporabi različnih topil. Pri najbolj klasičnem postopku bazo kokaina raztopijo v dietil etru in mu dodajo aceton, ki ima primešano solno kislino. Po mešanju iz zmesti dietil etra in acetona izpadejo čisti, beli kristali klorove soli kokaina (kokain hidroklorid oz. kokain HCl). Proces kristalizacije lahko poteka tudi do šest ur in po koncu kristale odstranijo, posušijo in pakirajo za nadaljnjo distribucijo. Končna kakovost je najbolj odvisna od izkušenosti pridelovalcev in predelovalcev kokaina in tudi od uporabljenih kemikalij. Končni izdelek vsebuje od 80 do 97 odstotkov kokaina (kokain hidroklorid) in je belkaste ali snežno bele barve.

Stanje analizne kemije danes dosega takšno stopnjo, da lahko povemo kateri postopek je bil uporabljen pri izolaciji kokaina, katera topila so bila uporabljena za kristalizacijo in celo usposobljenost osebja, ki kokain predeluje. Žal pa je tako, da je trud vseh oseb, ki sodelujejo pri predelavi koke v kristale kokaina pogosto zaman, saj lokalni razpečevalci (pre)pogosto njihov izdelek redčijo in onesnažujejo z različnimi dodatki. Kaj vse razpečevalci uporabljajo pri redčenju kokaina bo opisano v enem od prihajajočih člankov z naslovom ”primesi in analize kokaina”.