Končni uporabniki kokaina pri svojem dobavitelju le redko dobijo stoodstotno čisti kokain. Analize zaseženega kokaina kažejo, da v skoraj vseh primerih pride do razredčevanja. Primesi lahko v grobem razdelimo v dve skupini, in sicer v preproste, neaktivne snovi, ki služijo za povečevanje mase in na drugi strani v farmakološko aktivne snovi, dodane zaradi povečevanja mase ali bolj prefinjenega načina zavajanja kupca kokaina. Strokovna literatura praviloma opisuje neaktivne snovi s terminom polnila (”cutting agent”), farmakološko aktivne snovi pa s terminom adulterant. Kupci kokaina so tako dvojno zavedeni, saj plačajo več kot so kupili in so poleg tega izpostavljeni večjemu tveganju zaradi različnih aktivnih snovi, ki imajo lahko bolj toksične učinke od samega kokaina.
Razlogi za adulteracijo
Najbolj pogosti razlog za dodajanje tujih snovi kokainu je vsekakor povečanje profita. Analize zaseženih vzorcev so pokazale, da je pri večjih količinah zaseženega kokaina čistost višja in obratno, pri manjših zaseženih količinah manjša in tudi bolj variabilna. Pri tem bi lahko zaključili, da so veliki distributerji bolj zaskrbljeni zaradi odkritja njihove pošiljke, saj je lažje skriti 1 kilogram čistega kokaina, kot pa npr. 10 kilogramov kokaina z 10 % čistostjo. Pri manjših ”dealerijh” pa je povečanje dobička bolj pomembno od skrivanja in variabilnost pri čistosti tudi kaže na to, da prihaja do razredčevanja pri nižjih členih preprodajalne verige.
Drugi razlogi za adulteracijo so lahko tudi zagotavljanje določene količine kokaina na trgu, saj povpraševanje pogosto presega ponudbo in distributerji si tako zagotovijo določen tržni delež ali prodor v nove trge. Eden izmed razlogov za razredčevanje kokaina kakor tudi drugih drog je lahko zaradi bolj enostavnega ravnanja z dozami, saj so nekatere droge aktivne v zelo majhnih količinah in bi lahko v čisti obliki predstavljale tveganje za uporabnika. V Združenih državah Amerike pa se drogam pogosto dodaja barvila, ki služijo kot marketinško orodje.
Razdelitev primesi v kokainu
Kokain najbolj pogosto izvira iz ilegalnih laboratorijev držav Južne Amerike. Izoliran je iz listov rastline Erythroxylon coca – koke, kjer pa najdemo še druge snovi, ki se izolirajo skupaj s kokainom. Pri proizvodnem procesu se uporabljajo različne kemikalije in organska topila, katere lahko ob slabem postopku najdemo v končnem izdelku. Kokain, ki ga kupi končni uporabnik, ima le manjšo količino teh snovi, a njihov vpliv na človeka je le slabo raziskan.
Kokain, ki pride iz ilegalnega laboratorija lahko vsebuje:
- Snovi, ki jih najdemo v rastlini poleg kokaina:
– cinamoilkokaini, tropokain, truksilin, hidroksikokaini, trimetoksi analogi kokaina, higrin etc.
- Stranski proizvodi pri procesu proizvodnje kokaina:
– produkti oksidacije: N-norkokain, N-acetilnorkokain, N-formilnorkokain, metil ester N-benzilnorekgonina, metil ester N-norekgonin
– produkti hidrolize: benzilekgonin, ekgonin, metl ester ekgonina, benzojeva kislina, truksinske in truksilne kisline,
– preostanki topil: dimetil keton, dietil eter, metil etil keton etc.
Ostale primesi v kokainu, ki se pojavlja na črnem trgu pa vsebujejo še namerno dodane snovi, ki jih glede na njihovo naravo lahko ločimo na neaktivne snovi (polnila) in farmakološko aktivne snovi (adulteranti). Adulterante pa lahko še naprej razdelimo na manj nevarne (npr. kofein, lidokain etc.) in nevarne (atropin, levamizol etc.).
Čistost in cene kokaina v Evropi in sosednjih državah
Zaradi nedoslednega poročanja in sledenja ne moremo govoriti o določenih trendih. Na sledečem grafu so prikazane povprečne cene in čistosti kokaina v Evropi, Sloveniji in sosednjih državah (vir: EMCDDA, 2021).
Najbolj pogosto zasledene primesi v kokainu
Podatki so povzeti iz vseh dostopnih študijah čistosti kokaina. Podatki so bili zbrani v različnih časovnih obdobjih in na različnih lokacijah in zato ne odražajo trenutne situacije na slovenskem trgu.
Izmed neaktivnih snovi so najbolj pogosto zasledili različne sladkorje oz. sladkorne alkohole. Prisotni so v skoraj vseh zaseženih vzorcih in lahko predstavljajo veliko večino materiala. Izmed sladkorjev se najbolj pogosto zasledi glukozo, laktozo, maltozo in saharozo, izmed sladkornih alkoholov pa inozitol in manitol. V nekaterih državah so namesto sladkorjev zasledili sodo bikarbono (natrijev bikarbonat) in škrob.
Izmed aktivnih snovi, primešanih kokainu, pa so zasledili atropin, benzokain, difenhidramin, diltiazem, efedrin, fenacetin, fenazon, fentermin, hidroksizin, ketamin, kofein, kreatin, levamisol, lidokain, mirtazapin, paracetamol in prokain. Izmed naštetih se najbolj pogosto pojavljajo fenacetin, kofein, kreatin, levamisol, lidokain, paracetamol in prokain (po abecednem redu).
Učinki adulterantov v kokainu
Adulteranti, ki jih najdemo v kokainu, so lahko prosto dostopni in uporabljeni (npr. kofein in paracetamol) ali pa dostopni le preko recepta (npr. lidokain) in lahko so celo prepovedani za uporabo v humani medicini (npr. levamisol). Seveda je potrebno omeniti, da nekdo, ki ima dostop do kokaina najverjetneje lahko pride do alternativnega vira legalnih farmacevtskih spojin in pripravkov.
| Adulterant | glavna uporaba | možni stranski učinki |
| lidokain | lokalni anestetik | CŽS*: slabost, bruhanje, omotičnost, tremor, krči
kardiovaskularni: hipotenzija, bardikardija, aritmija |
| prokain | lokalni anestetik | enako kot pri lidokainu |
| benzokain | lokalni anestetik |
enako kot pri lidokainu, možnost nastanka methemoglobinemije pri večjih dozah |
| fenacetin | analgetik |
pri kronični uporabi lahko pride do poškodb ledvic, inkontinence in bolečin v hrbtnem predelu |
| kofein | stimulans CŽS* |
pri višjih doza pride do prekomerne stimulacije, tremor, odtegnitveni simptomi vključujejo glavobol in razdražljivost |
| hidroksizin |
pomirjevalo, anksiolitik, antihistaminik |
omotičnost |
| levamisol | antihelmintik (sredstvo proti črevesnim zajedavcem) |
akutni učinki: slabost, driska in omotičnost kronični učinki: bolečine v mišicah, glavobol, vročina, nespečnost, omotičnost in krči, možna je tudi agranulocitoza in posledične infekcije |
| diltiazem |
zaviralec kalcijevih kanalčkov (uporablja se pri zdravljenju kardiovaskularnih boleznih) |
angina, bradikardija, hipotenzija, aritmije; možne so tudi omotičnost, slabost, bruhanje in driska |
| atropin |
antagonist muskarinskih receptorjev, uporabljen za zdravljenje bradikardije in pri očesnih operacijah |
CŽS*: amnezija, dezorientiranost, halucinacije, ataksija, psihoze, koma in smrt
periferni: pospešen srčni utrip, razširjene zenice, moten govor in požiranje, zadrževanje urina |
*CŽS – centralni živčni sistem
Razlogi za izbiro določenih adulterantov
Z uporabo adulterantov preprodajalci skušajo zavesti končnega kupca, saj si s tem lahko povečajo profit. Zaradi svoje sladkosti (laktoza je manj sladka od glukoze) se sladkorji pri večjih količinah razmeroma enostavno odkrijejo. Zato se namesto sladkorja dodajajo različne snovi, ki imajo podoben videz in okus ali pa celo posnemajo delovanje kokaina. Vsekakor pa zaradi nekontrolirane proizvodnje in prometa s kokainom zanesljivega razloga za izbiro adulteranta ni mogoče potrditi in nam ostane le ugibanje.
Dodatki lokalnih anestetikov posnemajo delovanje kokaina, ki ima prav tako anestetične učinke. Tako je možno pripraviti razmeroma nečist izdelek, katerega po hitrem testu z omrtvičenjem ustnic ni mogoče ločiti od kokaina.
Drug podoben primer je atropin, ki zaradi svojih psihotropnih učinkov pri manjših dozah lahko posnema delovanje kokaina. Atropin povzroči tudi pospešen srčni utrip, katerega bi neizkušeni uporabniki lahko pripisali delovanju kokaina. Kombinacija je še posebej nevarna, saj lahko hitro privede do prekomerne stimulacije kardiovaskularnega sistema in z njim povezanih zapletov.
Možno je tudi dobronamerno dodajanje določenih adulterantov kokainu. Tako bi lahko dodatki diltiazema zmanjšali kardiotoksične učinke kokaina in s tem zaščito dolgoročnih uporabnikov kokaina. Študije, ki so raziskovale interakcije med kokainom in diltiazemom, pa niso ugotovile zaščitne vloge diltiazema. Ena izmed študij pa je celo pokazala nasproten vpliv – torej več neželenih učinkov na kardiovaskularni sistem. Dodatki anksiolitiokov in pomirjeval kokainu, pa bi lahko ublažili neželene psihične učinke kokaina pri višjih dozah.