Crack (ang. crack cocaine ali rocks) je oblika kokaina, ki ga je možno kaditi. Kemijsko gledano je molekula kokaina baza in po reakciji s klorovodikovo kislino tvori sol – kokain hidroklorid (HCl). Sol kokaina je najbolj pogosta oblika kokaina na trgu tudi v Sloveniji. Kokain hidroklorid je bele barve in je topen v vodi, crack pa je rumenkaste barve in je v vodi netopen. Če bi imeli gram čistega kokain hidroklorida, bi iz njega lahko pripravili približno 0,9 grama proste baze kokaina (cracka). Na trgu se pojavlja kokain različne čistosti, v Sloveniji je, po podatkih policijskega laboratorija, čistost kokain hidroklorida od 30 do 80 %.  Crack se od kokain hidroklorida razlikuje tudi po tem, da ga je možno upariti pri temperaturah, ki ne povzročijo razpada kokaina in ga je tako možno kaditi.

Načini priprave

Poznanih je več načinov izdelave cracka oz. proste baze kokaina. Ena metoda vključuje uporabo baze in ekstrakcijo z nepolarnim topilom (npr. etrom), ki se ga naknadno izpari. Po tej metodi pripravljen izdelek se imenuje prosta baza (ang. freebase). Uporaba organskih topil kot je npr. eter, je lahko zelo nevarna, saj so takšna topila zelo gorljiva in eksplozivna. Pri drugi metodi se kokain hidroklorid raztopi v vodi, doda se sodo bikarbono in segreva, dokler ne izpadejo kosi proste baze kokaina. Tako nastane zmes proste baze kokaina in ostanek sode – crack.

Načini uporabe

Prosto bazo oz. crack se najpogosteje kadi v doma pripravljenih pipah izdelanih iz najrazličnejših materialov. Crack se v pipi indirektno segreva z virom toplote (vžigalnik, električni grelec itd.). Ob segrevanju prosta baza kokaina izpari in bele hlape se s pomočjo slamice vdiha. Ob segrevanju crack poka oz. prasketa, po čemer je tudi dobil ime.

Učinki

Učinki kajenja cracka nastopijo zelo hitro – že po nekaj sekundah. Zadetost traja 5 do največ 10 minut, vendar lahko uporabnik še uro ali dve čuti učinke kajenja cracka. Po platoju po navadi sledi precej hud padec (crash), ki se kaže kot splošna razburjenosti, vzkipljivost, nejevoljnost in zaskrbljenost.  Velika večina kadilcev kokaina poroča o ZELO močni želji po ponovitvi izkušnje, ki se ji skoraj ne morejo upreti. Zaradi tega in kratkega delovanja snovi obstaja velika nevarnost predoziranja!

Razlike med snifanjem, kajenjem in injiciranjem

Kokain ima na organizem vedno enak učinek, ne glede na način vnosa, kot so snifanje, kajenje in injiciranje. Obstaja pa pomembna razlika med načinom uživanja in doseženo koncentracijo kokaina v krvi ter posledično subjektivnim zaznavanjem zadetosti. Pri snifanju ali žvečenju se kokain počasneje absorbira, koncentracija v krvi počasneje narašča, največjo koncentracijo kokaina v krvi pa dosežemo po približno 35-90 minutah. Pri kajenju in pri injiciranju koncentracija naraste bistveno hitreje in doseže maksimum že po 5 minutah. Pri snifanju in žvečenju učinki nastopijo kasneje, trajajo dlje časa in so manj intenzivni. Pri injiciranju in kajenju pa učinki nastopijo zelo hitro, trajajo krajši čas in so bistveno bolj intenzivni.

Hitrost nastopa učinkov je tesno povezana s potencialom povzročitve odvisnosti in nekontrolirane uporabe. Snovi, ki zelo hitro dosežejo možgane, imajo bistveno večji potencial za nekontrolirano uporabo. Žvečenje koke, pri katerem se kokain zelo počasi sprošča v krvni obtok, ne povzroča odvisnosti in hujših odtegnitvenih sindromov. Po drugi strani pa je kajenje cracka zelo hitro zasvoljivo in uporabniki se le redkokdaj izognejo potrošnji celotne zaloge v kratkem času.

Neželene posledice za zdravje

Dolgotrajna uporaba kokaina je povezana s sistemskimi komplikacijami, ki lahko prizadenejo vse organske sisteme. Najbolj pogoste težave se kažejo na srcu in ožilju, pljučih in prebavilih. Prav tako ima pogosta uporaba negativen vpliv na mišični sistem in kožo. Velik problem je tudi predoziranje in izmed vseh načinov uporabe kokaina, je prav kajenje največkrat povezano s hospitalizacijo.

  • Kardiovaskularne težave
    Najpogostejše težave povezane z uporabo kokaina so povezane s srcem. Uporaba kokaina lahko povzroči aritmijo, krčenje koronarnih žil (žile, ki prehranjujejo srčno mišico), srčni infarkt in poškodbe srčne mišice. Ker je kokain zelo močan vazokonstriktor (oži krvne žile) povzroča dvig krvnega tlaka, kar  lahko povzroči težave kot so popuščanje žil ali možgansko kap. Uporaba kokaina je še posebej tvegana pri osebah, ki imajo povišan krvni tlak, grozečo odpoved ledvic ali diabetes. Veliko študij kaže na povečano tveganje za srčno kap pri kadilcih cracka in v večini primerov je šlo za mlade odrasle, ki so imeli zelo malo ali celo nič faktorjev tveganja nastanka bolezni.
  • Nevrološke težave
    Najbolj pogosti nevrološki zaplet je epileptični napad s krči. Napadi se po navadi pojavijo v nekaj minutah po uporabi in ne trajajo dolgo. Nekaj študij kaže tudi na nevrotoksičnost kokaina, saj so pri nekaterih dolgotrajnih uporabnikih zaznali možgansko atrofijo in težave pri koncentraciji, pozornosti in učenju.
  • Težave z dihalnim sistemom
    Uporabniki cracka najpogosteje poročajo o težavah z dihanjem, ki marsikaterega uporabnika prisilijo, da poišče zdravstveno pomoč. Kajenje cracka lahko povzroči krvavitve v pljučih, pljučni edem, astmo in pnevmotoraks (nabiranje zraka v poprsnični votlini).