Vse pod kontrolo V zadnjem času se poznavanje o učinkih drog, tako želenih kot neželenih, povečuje.  K temu je veliko prispeval internet. Člankov na to temo, bi lahko rekli, je nešteto. Med mladino se širi uporaba natančenjšh dozatorjev (npr. tehtnic). Počasi se zav...
 
Piškotki Na spletni strani Kokain.si uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo tvojo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo spletne strani se strinjaš z uporabo piškotkov. Če se z uporabo piškot...
 
Plesi z glavo!

Zakonodaja

Vožnja na koki

Email natisni
Če se nam na kokainu na prvi pogled zdi, da se samozavestno in fokusirano sprehajamo po lokalu in imamo vse pod nadzorom to gotovo ne velja za upravljanje z vozili. Pri vožnji pod vplivom drog se moramo zavedati odgovornosti, ki jo imamo za svojo varnost, varnost sopotnikov in varnost drugih udeležencev v prometu. Čeprav kokain pohitri naše aktivnosti in lahko povzroči občutek povečane pozornosti to ne velja za vožnjo pod njegovim vplivom. Pri vožnji moramo biti pozorni na več stvari hkrati, kokain pa lahko včasih zamegli vid, zmanjša pozornost in sposobnost da trezno in ustrezno odreagiramo.
Zakonske posledice vožne pod vplivom kokaina ureja Zakon o varnosti cestnega prometa.

Več ...
 

Kaj pravi zakon?

Email natisni

Z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, ki določa razvrstitev prepovedanih drog glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe ter glede na uporabo, je koka (tj listi rastline koka, razen listov iz katerih je odstranjen ves ekgonin, kokain in vsi drugi ekgoninski alkaloidi) razvrščena v skupino I, torej v skupino, ki predstavlja največjo takšno nevarnost in torej tudi tveganje.
V praksi je bilo leta 2006 1590 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, 204 kaznivih dejanj omogočanja uživanja prepovedanih drog ter 2926 prekrškov na podlagi Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami.
Kokain se nahaja na 5. mestu zaseženih drog, pred njim so amfetamini, benzodiazepini, ekstazi in heroin. V letu 2006 je bilo zaseženih 4677 kg kokaina.

 

Proizvodnja in prodaja kokaina

Email natisni

Proizvodnja, predelava, prodaja, ponudba za prodajo ter nakup, hramba, prenos ali posredovanje za prodajo prepovedanih drog se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. V kolikor se prepovedana droga prodaja, ponuja na prodaj ali brezplačno deli mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali če stori dejanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah ali kdor za izvrševanje omenjenih dejanj uporablja mladoletne oseb, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. Enako se kaznuje javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj, ki izvaja omenjena dejanja in pri tem izkorišča svoj položaj. Če je proizvodnja, predelava, prodaja, ponudba za prodajo ter nakup, hramba, prenos ali posredovanje za prodajo storjena v hudodelski združbi, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let. Kaznuje pa se tudi izdelava, nabava, posest ali dajanje v uporabo opreme, snovi ali predhodnih snovi, namenjenih za izdelavo prepovednih drog, in sicer z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Zgornje določbe so zapisane v Kazenskem zakoniku.

 

Omogočanje uživanja kokaina

Email natisni

Omogočanje uživanja prepovedanih drog (med to sodi napeljavo drugega k uživanju, ponudbo drugemu za uživanje, dajanje na razpolago prostorov za uživanje ali drugačno omogočanje, ki tu ni našteto), se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let. Kdor omogoči uživanje več osebam, mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali če omogoči uživanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, se kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let. Enako se kaznuje javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj, ki pri tem izkorišča svoj položaj.
Zgoraj zapisane določbe najdete v Kazenskem zakoniku.

 

Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami

Email natisni

Nadalje pravne posledice določa tudi Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ki določa pogoje, pod katerimi sta dovoljena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami ter posest prepovedanih drog. Ta določa denarno kazen od cca. 200 do cca. 625 EUR ali zapor do 30 dni za prekršek osebi, ki ima v posesti prepovedane droge v nasprotju z določili Zakona. Nadalje določa denarno kazen od cca. 40 do cca. 200 EUR ali zapor do 5 dni za prekršek osebi, ki ima v posesti manjšo količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo. Določa tudi, da se sme mileje kaznovati storilec prekrška, če prostovoljno vstopi v program uživalcev prepovedanih drog ali socialno varstvene programe, ki jih potrdita Zdravstveni svet ali Svet za droge.

 

ANKETA

Koliko ste stari?
 

NOVICE

57 odstotkov Slovencev, večinoma mlajših od 30 let, je že poskusilo kokain, več kot pet odstotkov pa ga uživa vsak teden, je pokazala prva slovenska raziskava o uporabi kokaina.

Med mladimi, ki obiskujejo slovenske nočne lokale in so v povprečju stari 25 let, jih je več kot polovica poskusila kokain, več kot pet odstotkov pa ga uživa redno, pogosto med pitjem alkohola. Večina uporabnikov svoj pribor deli z drugimi, s čimer lahko pride do prenosa nalezljivih bolezni.

Priljubljen prostor za njuhanje belega prahu so tudi javne ustanove, saj je 22 odstotkov uporabnikov kokain uživalo na delovnem mestu, le nekaj manj pa med poukom ali predavanji. Večina sicer pravi, da bi to mamilo uporabljali pogosteje, če bi le bilo cenejše. In razlogi za to početje: izboljšanje razpoloženja, popestritev spolnosti, povečanje delovne sposobnosti, je za TV Dnevnik poročala Rajka Pupovac.

80 odstotkov znanih Slovencev je to mamilo že poskusilo
Uporabo kokaina v Sloveniji je v svoji diplomski nalogi preučevala tudi nekdanja mis Hawaian Tropic Tina Gaber, ki je anketirala več kot 500 slovenskih igralcev, pevcev in manekenov. Ugotovila je, da je kokain poskusilo več kot 80 odstotkov znanih Slovencev.

Kokain ne velja več za mamilo bogatih, največ uživalcev ima končano srednjo šolo, njihov mesečni zaslužek pa je med 500 in tisoč evri. Raziskava je pokazala tudi, da so imeli mnogi zaradi kokaina različne zdravstvene težave, pomoč pa so poiskali le redki.

T. K. B.

Vir: RTVSLO.si
Dodaj v: Facebook Dodaj v: Digg Dodaj v: Del.icoi.us Dodaj v: Ma.Gnolia Information