Vse pod kontrolo V zadnjem času se poznavanje o učinkih drog, tako želenih kot neželenih, povečuje.  K temu je veliko prispeval internet. Člankov na to temo, bi lahko rekli, je nešteto. Med mladino se širi uporaba natančenjšh dozatorjev (npr. tehtnic). Počasi se zav...
 
Piškotki Na spletni strani Kokain.si uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo tvojo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo spletne strani se strinjaš z uporabo piškotkov. Če se z uporabo piškot...
 
Plesi z glavo!

Koka Cypedia

Primesi v kokainu

Email natisni
Končni uporabniki kokaina pri svojem dobavitelju le redko dobijo stoodstotno čisti kokain. Analize zaseženega kokaina kažejo, da v skoraj vseh primerih pride do razredčevanja. Primesi lahko v grobem razdelimo v dve skupini, in sicer v preproste, neaktivne snovi, ki služijo za povečevanje mase in na drugi strani v farmakološko aktivne snovi, dodane zaradi povečevanja mase ali bolj prefinjenega načina zavajanja kupca kokaina. Strokovna literatura praviloma opisuje neaktivne snovi s terminom polnila (''cutting agent''), farmakološko aktivne snovi pa s terminom adulterant. Kupci kokaina so tako dvojno zavedeni, saj plačajo več kot so kupili in so poleg tega izpostavljeni večjemu tveganju zaradi različnih aktivnih snovi, ki imajo lahko bolj toksične učinke od samega kokaina.
Več ...
 

Crack

Email natisni
Crack (ang. crack cocaine ali rocks) je oblika kokaina, ki ga je možno kaditi. Kemijsko gledano je molekula kokaina baza in po reakciji s klorovodikovo kislino tvori sol – kokain hidroklorid (HCl). Sol kokaina je najbolj pogosta oblika kokaina na trgu tudi v Sloveniji. Kokain hidroklorid je bele barve in je topen v vodi, crack pa je rumenkaste barve in je v vodi netopen. Če bi imeli gram čistega kokain hidroklorida, bi iz njega lahko pripravili približno 0,9 grama proste baze kokaina (cracka). Na trgu se pojavlja kokain različne čistosti, v Sloveniji je, po podatkih policijskega laboratorija, čistost kokain hidroklorida od 30 do 80%.  Crack se od kokain hidroklorida razlikuje tudi po tem, da ga je možno upariti pri temperaturah, ki ne povzročijo razpada kokaina in ga je tako možno kaditi.
 
Več ...
 

Proizvodnja kokaina

Email natisni

Kokain je naraven alkaloid, ki ga najdemo v različnih vrstah rastlin iz rodu Erythroxylum. Čeprav obstaja v rodu Erythroxylum več kot 200 različnih vrst, sta za proizvodnjo kokaina zanimivi le vrsti Erythroxylum coca in Erythroxylum novogranatense. Ti vrsti sta zanimivi predvsem zaradi velike vsebnosti kokaina. Obe vrsti imata tudi vsaj dva različna kultivara (sorti), a za proizvodnjo kokaina je najbolj razširjen kultivar E. coca var. coca. Največji pridelovalki koke in kokaina v svetovnem merilu sta Peru in Bolivija, vendar se zaradi velikega političnega pritiska pridelovanje in predelovanje povečuje tudi v Kolumbiji, Ekvadorju, Venezueli, Braziliji, Argentini in Panami.

Več ...
 

Farmakokinetika kokaina

Email natisni

Farmakokinetika je veda, ki se ukvarja z odnosi med dozo zdravila ali mamila in izmerjeno koncentracijo v krvi ali določenem tkivu. Po študiju farmakokinetskih parametrov lahko naredimo različne matematične modele, ki opisujejo usodo zdravila ali mamila v telesu. Področje farmakokinetike pri ljudeh obsega študij absorpcije, distribucije (porazdelitve snovi po telesu), biotransformacije (metabolizma) in izločanja (eliminacije) aktivnih snovi.
Tako kot pri kokainu, kot tudi pri drugih drogah sta intenzivnost in trajanje zadetosti odvisna od različnih faktorjev. Eden od glavnih faktorjev, ki vpliva na intenzivnost zadetosti, je količina zaužite snovi. Vpliv zaužite količine kokaina na telo bo opisano v prihajajočem članku ''farmakodinamika kokaina'' in se ji v tem članku ne bom posvečal.

Več ...
 

Več o kokainu

Email natisni

Raziskave kokaina segajo v pozno 19. stoletje, ko je Sigmund Freud začel poročati o učinkih kokaina, katerega je tudi sam uporabljal. Freud je o anestetičnih učinkih kokaina obvestil kolega Karla Kollerja, ki pozneje dokazal klinično uporabnost kokaina pri očesnih operacijah, pri katerih se uporablja še danes. 
Molekularno-biološke raziskave vpliva kokaina na človeške možgane potekajo le slabi dve desetletji in takrat so raziskovalci prvič razvozlali mehanizme delovanja kokaina. Trenutne raziskave pa potekajo v iskanju odgovorov na vprašanja kako kronična zloraba kokaina vpliva na možgane, zakaj kokain povzroči zelo močno psihično odvisnost in zakaj so uporabniki, po dolgih letih abstinence, še vedno občutljivi na odvisnost od kokaina.Zahvaljujoč raziskavam zdaj vemo, da kokain vpliva na možgane na več različnih načinov. Nekateri vplivi zbledijo kmalu po zaužitju, nekatere spremembe trajajo še nekaj tednov po zadnjem zaužitju in z večkratnim uživanjem se skupaj s kratkotrajni učinki lahko prelevijo v spremembe, ki lahko trajajo več mesecev ali celo več let.

 

 

 

Akutni učinki kokaina

Email natisni
Ne glede na to, ali kokain njuhamo, injiciramo ali kadimo, ta hitro preide v krvni obtok in s prehodom čez možgansko-krvno pregrado tudi v možgane, kjer je njegovo mesto delovanja. Kokain svoje takojšnje učinke izzove z dvigom koncentracije dopamina - nevrotransmiterja, ki je pomemben za normalno delovanje živčnih celic.
Več ...
 

Kokain, dopamin in limbični sistem

Email natisni

Kokain povzroči dvig nivoja dopamina povsod v možganih, kjer se nahajajo celice z dopaminskimi transporterji, a največ takih celic lahko najdemo v limbičnem sistemu možganov, kateri nadzira čustva in jih povezuje s spominom. Tipične kokainske učinke pa se lahko lokalizira na določen del limbičnega sistema - nucleus acumbens(NA). Ko dopamin stimulira celice NA-ja, to povzroči neizmerne občutke ugodja in zadovoljstva. Naravna vloga tega sistema nam omogoča, da ostanemo osredotočeni na dejavnosti, ki so nujne za naše preživetje in razmnoževanje. Tako na primer ob orgazmu pride do poplave dopamina v NA-ju in zato vedno znova iščemo podobne izkušnje in dejavnosti. Podobno lahko s kokainom dosežemo enako poplavo dopamina in celo več, saj so raziskave pokazale, da miške, odvisne od kokaina, raje uživajo kokain kot pa hrano in posledično umrejo od lakote. Kokain torej lahko popolnoma prevzame možganske regije za ugodje in zamegli vse ostalo.

Več ...
 

Srednjeročni učinki kokaina

Email natisni
Srednjeročni učinki uživanja kokaina se kažejo v regulaciji števila receptorjev in transporterjev za dopamin in v ekspresiji nekaterih genov v celicah limbičnega sistema. Povečano število receptorjev se neposredno kaže v vedno večji dozi, ki je potrebna za doseg enakih učinkov. Možgani so plastične narave in pod določenimi pogoji se lahko spreminjajo, kar je povezano z ekspresijo genov v teh celicah. Uporaba kokaina vpliva na ekspresijo genov, ki imajo vpliv na naravne opiatne snovi, ki so pomemnbi pri regulaciji bolečine in na glutamat, še en pomemben nevrotransmiter v možganih, ki je pomemben pri pomnjenju. Krajše epizode uživanja kokaina lahko privedejo do ekspresije določenih genov, ki so opazne še osem tednov po uživanju in če se take epizode ponavljajo bolj pogosto, lahko to privede do bolj obsežnih sprememb. Večina teh študij je bila narejena na živalskih modelih in uporabnost teh študij pri ljudeh je še vedno nejasna.
 

Dolgoročni učinki kokaina – spremembe v živčnih celicah

Email natisni
Dolgoročna uporaba kokaina lahko, poleg sprememb na molekularnem nivoju, celo spremeni fizično strukturo možganskih celic. Implikacije in mehanizem teh sprememb so še vedno nejasni a ve se, da pride do sprememb na celicah v nucleus acumbensu. Možganske celice tega predela razvijejo nove dendrite (dele nevronov, ki se povezujejo z drugimi celicami), kar bi lahko pomenilo, da so bolj občutljive na dražljaje iz drugih možganskih predelov, kot so hipokampus, amigdala in frontalni korteks. Tako bi se lahko pojasnila močna želja po uporabi kokaina, ko bivši uporabnik kokaina dobi asociacije v povezavi z uporabo kokaina (npr. injekcija, zvit bankovec etc.).
 

Posameznikovo tveganje za razvoj odvisnosti od kokaina

Email natisni
Kot kažejo raziskave imajo nekateri posamezniki bistveno večje tveganje za razvoj odvisnosti od kokaina. Velike epidemiološke študije kažejo, da ima dednost več kot 50 odstotni vpliv na razvoj odvisnosti, kar je več kot za bolezni, za katere se smatra, da so zelo odvisne od dedovanja (npr. diabetes in rak na dojkah). Za enkrat še ni točno znano kateri geni oz. mutacije genov naj bi bile odgovorne za povečano stopnjo tveganja razvoja odvisnosti od kokaina. Trenutno potekajo obsežne raziskave, ki bodo morda dale kakšne odgovore. Z identifikacijo bioloških mehanizmov se bo lahko pomagalo ljudem, ki imajo težave z nekontrolirano uporabo kokaina, a do takrat je še vedno bolje ostati previden in vztrajati pri zmernosti.
 

Viri

Email natisni
Nestler E.J., 2005. The neurobiology of cocaine addiction. Sci. Pract. Perspect. 3(1):4-10.

Hyman S.E. and Malenka, R.C., 2001. Addiction and the brain: The neurobiology of compulsion and its persistence. Nature Reviews. Neuroscience 2(10):695-703.

Koob G.F., Sanna, P.P. and Bloom, F.E. 1998. Neuroscience of addiction. Neuron 21(3):467-476.

Tomkins D.M. and Sellers E.M. 2001. Addiction and the brain: the role of neurotransmitters in the cause and treatment of drug dependence. CMAJ 164(6):817-21.

 

ANKETA

Koliko ste stari?
 

NOVICE

 Raziskovalci se že leta trudijo odkriti snov, ki bi pomagala pri zmanjševanju želje po kokainu in bi na ta način pripomogla k farmakološki podpori težav s kokainom, a zaenkrat brez večjih uspehov. Več 
Dodaj v: Facebook Dodaj v: Digg Dodaj v: Del.icoi.us Dodaj v: Ma.Gnolia Information