Vse pod kontrolo V zadnjem času se poznavanje o učinkih drog, tako želenih kot neželenih, povečuje.  K temu je veliko prispeval internet. Člankov na to temo, bi lahko rekli, je nešteto. Med mladino se širi uporaba natančenjšh dozatorjev (npr. tehtnic). Počasi se zav...
 
Piškotki Na spletni strani Kokain.si uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo tvojo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo spletne strani se strinjaš z uporabo piškotkov. Če se z uporabo piškot...
 

Možganska kap

Email natisni
Z izrazom možganska kap označujemo dva med sabo zelo različna dogodka. Ishemična možganska kap je pogostejša (po nekaterih študijah od 8 do 40 % vseh možganskih kapi) in nastane, ko je zaradi strdka, ki nastane v možganski žili ali pa tja 'prileti' iz kakšne druge žile v telesu, nenadoma prekinjen dotok krvi v del možganov. Hemoragična kap pa nastane zaradi nenadne rupture žile v možganih ali možganskih ovojnicah.

Tveganje za eno ali drugo vrsto kapi povečujejo različni dejavniki: različne podedovane ali pridobljene nepravilnosti v procesu strjevanja krvi, povečan krvni pritisk, povišane vrednosti krvnega sladkorja, maščob in holesterola, debelost, kajenje, kontracepcijske tablete, alkohol, nekatere srčne bolezni pa tudi uživanje nedovoljenih poživil (amfetamin, kokain, MDMA, metamfetamin ...). Tveganje za hemoragično kap je še posebej visoko pri nepravilnostih v strukturi in poteku možganskih žil (anevrizme, arteriovenske malformacije ...).

Simptomi in znaki možganske kapi so zelo barviti. Po navadi nastopijo nenadoma, lahko pa se razvijejo tudi bolj počasi in se nato stopnjujejo. Najpogostejši so izguba zavesti, izredno hud glavobol, slabost, bruhanje, epileptični napad, motnje vida in govora, šibkost v eni okončini, eni polovici telesa ali vseh okončinah, motnje ravnotežja, mravljinčenje ...

Poznamo tudi t. i. tranzitorne ishemične atake (TIA), ki se od klasične kapi razlikujejo v tem, da simptomi po navadi trajajo manj kot eno uro in nato minejo sami od sebe, kar sovpada z razpadom strdka v možganski žili oziroma normaliziranjem premajhne prekrvavitve, ki lahko nastane tudi iz drugih razlogov. Možgani pri TIA niso nepovratno poškodovani.

Tako kot pri srčnem infarktu tudi tu velja, da je vsaka minuta dragocena, zato ob sumu na možgansko kap najprej pokličemo reševalce! Prizadetega nato poležemo in poskrbimo, da bo lažje dihal (razrahljamo ovratnik, odvežemo kravato). Rahlo mu podložimo vzglavje, če pa je nezavesten, ga damo v položaj za nezavestnega. Ne dajemo mu jesti ali piti, do prihoda reševalcev pa ga skrbno nadzorujemo. Reševalcem ob prihodu povemo pomembne informacije – točen čas nastanka simptomov in znakov, droge, ki jih je bolnik zaužil, kaj se je z njim dogajalo, bolezni in zdravila, ki jih jemlje, morebitne poškodbe glave ...

 

ANKETA

Koliko ste stari?
 

NOVICE

Davčni zavezanci se lahko tudi letos do 31. decembra odločite, da podprete Združenje DrogArt s tem, da nam namenite delež (0,1% – 0,5%) dohodnine. Čisto preprosto je. Izpolnete tale obrazec in ga pošljete ali osebno odnesete na Davčno upravo RS, na naslov:

Ministrstvo za finance
Davčna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana

Če ste lastniki digitalnega potrdila, lahko to storite tudi preko spleta, in sicer na spletni strani eDavki.

Naši podatki, ki jih morate vpisati:
Ime oziroma naziv upravičenca: Slovensko združenje za zmanjševanje škodljivih posledic drog - DrogArt
Davčna številka upravičenca: 61443921
... in seveda % dohodnine, ki nam ga boste namenili (0,1% do 0,5%).

Brez skrbi, vaša dohodnina se zaradi tega ne bo nič povečala - le delež sredstev, ki gre naravnost v državni proračun, se bo zmanjšal za navedeni odstotek.

Že vnaprej se vam zahvaljujemo za vaš prispevek!
ekipa DrogArt

Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije

Več tudi na dobrodelen.si.

Dodaj v: Facebook Dodaj v: Digg Dodaj v: Del.icoi.us Dodaj v: Ma.Gnolia Information